Sirska vladna vojska je prek državnih medijev sporočila, da je vzpostavila popoln nadzor nad četrtjo Šejk Maksoud v mestu Alep, kjer so se v zadnjih dneh odvijali intenzivni spopadi s kurdskimi silami. Vojska je v uradni izjavi razglasila konec varnostne operacije in prebivalce pozvala, naj zaradi lastne varnosti ostanejo na svojih domovih. Kljub uradnim poročilom o zmagi poročevalci s terena navajajo, da je v mestu še vedno slišati močno artilerijsko obstreljevanje, kar nakazuje na nestabilne razmere. Kurdske sile so kmalu zatem odločno zanikale navedbe Damaska o padcu četrti. Predstavniki kurdskih enot so sporočili, da trditve o 90-odstotnem nadzoru sirske vojske nad Šejkom Maksoudom niso resnične in da se boji na določenih točkah še nadaljujejo. Nasprotujoča si poročila obeh strani otežujejo natančno oceno dejanskega stanja na bojišču v enem ključnih sirskih mest. Razmere v Alepu ostajajo kritične, saj sta nadzor nad mestom in varnost civilnega prebivalstva podvržena nenehnim spremembam in dezinformacijam obeh udeleženih strani. Mednarodne tiskovne agencije poudarjajo, da gre za strateško pomemben del mesta, katerega usoda bo močno vplivala na nadaljnji potek konfliktov na severu Sirije.

Sirske vladne sile so po silovitih spopadih s kurdskimi enotami prevzele popoln nadzor nad četrtjo Šejk Maksud v mestu Alep. Po navedbah sirske tiskovne agencije SANA je vojska v soboto zjutraj končala operacijo čiščenja terena, v kateri so strokovnjaki za razminiranje odstranjevali eksplozivna telesa iz zapuščenih vozil, ki naj bi jih podtaknile Sirske demokratične sile (SDF). Sirsko ministrstvo za zdravje je ob tem obtožilo kurdske borce, da so bolnišnico Jasin v omenjeni četrti preuredili v vojaško postojanko. Operacija se je začela v petek zvečer, potem ko so se v torek v soseskah Šejk Maksud in Al-Ašrafija razplamteli spopadi, ki so zahtevali najmanj 21 življenj. Čeprav vladne sile trdijo, da so območje v celoti zavarovale, so iz vrst SDF prišle navedbe o nadaljevanju spopadov na določenih točkah. Vojaško poveljstvo je civiliste pozvalo, naj zaradi varnostnih tveganj in tekočih operacij ostanejo v svojih domovih. Najnovejši dogodki predstavljajo stopnjevanje napetosti v Alepu, ki ga zaznamujejo kompleksni odnosi med vladnimi silami in kurdskimi milicami. Razmere ostajajo nestabilne, saj obe strani krivdo za izbruh nasilja pripisujeta druga drugi, medtem ko se strateško pomembne mestne četrti spreminjajo v bojišča, kar neposredno vpliva na humanitarno situacijo in varnost civilnega prebivalstva.

Župan ukrajinske prestolnice Vitalij Kličko je po silovitem ruskem zračnem napadu prebivalcem Kijeva svetoval, naj zaradi uničene infrastrukture in pomanjkanja osnovnih storitev začasno zapustijo mesto. Poziv prihaja v času, ko se trimilijonska prestolnica spopada z resnimi težavami pri oskrbi z električno energijo in vodo, kar je neposredna posledica zadnjega vala ruskih raketnih napadov na kritično infrastrukturo. Kličko je poudaril, da je začasni odhod v varnejša območja ali na podeželje, kjer so na voljo alternativni viri ogrevanja, nujen za zmanjšanje pritiska na mestno omrežje. Mestne oblasti si prizadevajo čim hitreje sanirati škodo, vendar obsežne poškodbe energetskega sistema onemogočajo normalno bivanje v vseh delih mesta. Ruske sile so v zadnjem obdobju okrepile napade na civilno infrastrukturo po celotni Ukrajini, pri čemer je Kijev ena glavnih tarč. Takšna strategija Moskve je po mnenju vojaških analitikov namenjena zlomu morale prebivalstva pred prihajajočo zimo, medtem ko ukrajinska stran pospešeno krepi zračno obrambo in poziva zahodne zaveznice k dodatni pomoči.

V ruski regiji Voronež je bil v torek, 6. decembra 2026, začasno ustavljen železniški promet na odseku Jevdakovo–Saguni zaradi poškodb železniške infrastrukture. Po navedbah tiskovne službe Jugovzhodne železnice (JuVŽD) so poškodbe kontaktne mreže in tirov povzročili ostanki sestreljenega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki so padli na območje proge ob 3. uri in 2 minuti po lokalnem času. Zaradi incidenta so zabeležili večje zamude potniških vlakov, ki so namenjeni v Moskvo in iz nje. Ruske tehnične službe so nemudoma začele popravila na poškodovanem odseku in po nekaj urah ponovno vzpostavile prevoznost proge. Ruski uradniki so potrdili, da je bila infrastruktura tarča napada, vendar so poudarili, da so sistemi zračne obrambe letalnik uspešno prestregli, škoda pa je nastala zgolj zaradi padajočih delov uničenega objekta. V incidentu po trenutnih podatkih ni bilo žrtev med potniki ali železniškim osebjem.

Ukrajinska prestolnica Kijev se je po intenzivnih ruskih napadih na energetsko infrastrukturo znašla v kritičnem položaju, saj je polovica večstanovanjskih stavb v mestu ostala brez ogrevanja. Župan Vitalij Kličko je zaradi nevarnosti popolnega razpada komunalnega sistema in mraza prebivalce pozval, naj se po možnosti začasno izselijo iz mesta v kraje z delujočo infrastrukturo. Razmere v mestu so izjemno resne, saj Kijevu grozi, da se bo v prihodnjih dneh spremenil v nenaseljivo območje. Mestne oblasti si prizadevajo za čimprejšnjo sanacijo poškodovanih sistemov, vendar so poškodbe na omrežju toplotne oskrbe obsežne, kar onemogoča zagotavljanje minimalnih pogojev za bivanje v številnih mestnih četrtih. Kličkov poziv k evakuaciji poudarja resnost energetske krize v državi, ki jo Rusija sistematično stopnjuje z usmerjenimi napadi na kritične civilne objekte. Mesto se zdaj pripravlja na scenarij, po katerem bi lahko prišlo do popolne zaustavitve oskrbe z vodo in elektriko, kar bi v zimskem času povzročilo humanitarno katastrofo v prestolnici.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Papež Leon XIV. je v svojem letnem zunanjepolitičnem nagovoru diplomatskemu zboru v Vatikanu obsodil naraščajočo uporabo vojaške sile za uveljavljanje prevlade nad suverenimi državami. Sveti oče je poudaril, da takšno vojno hujskanje popolnoma spodkopava mir in mednarodno pravno ureditev, vzpostavljeno po drugi svetovni vojni. Čeprav papež ni izrecno poimenoval posameznih držav, je njegov govor veljal za doslej najostrejšo kritiko ameriških, ruskih in drugih vojaških vdorov v tuja ozemlja. Sveti oče je v nagovoru, ki ga je v nasprotju s tradicionalnim protokolom večinoma podal v angleščini, izrazil globoko zaskrbljenost nad šibkostjo mednarodnih organizacij ob spopadanju z globalnimi konflikti. Po njegovih besedah je vojna ponovno postala modna, mednarodna skupnost pa se vse pogosteje zateka k sili namesto k diplomaciji. Papež Leon XIV., ki je sicer prvi Američan na čelu katoliške cerkve, je pozval k vrnitvi k spoštovanju suverenosti in pravnega reda. Dogodek predstavlja pomemben premik v vatikanski diplomaciji, saj so papeževe besede odražale nenavadno odločnost in neposrednost. Letni nagovor diplomatom velja za ključen trenutek, v katerem Vatikan predstavi svoje prioritete in poglede na svetovno dogajanje. S tem ko je papež poudaril neučinkovitost obstoječih struktur, je nakazal nujnost reforme mednarodnih institucij, ki bi zagotovile dolgotrajno stabilnost.

Ministrstvo za zdravje v Gazi je v petek sporočilo, da je bilo v zadnjih 24 urah v bolnišnice v palestinski enklavi prepeljanih 14 smrtnih žrtev in 17 poškodovanih oseb. Po poročanju lokalnih oblasti se število žrtev še naprej povečuje kljub določenim prizadevanjem za stabilizacijo razmer na terenu. Uradno poročilo navaja, da je od razglasitve prekinitve ognja 11. oktobra skupno število ubitih naraslo na 439, medtem ko je bilo poškodovanih 1.223 ljudi. Poleg tega so reševalne ekipe izpod ruševin v tem obdobju potegnile 688 trupel, kar kaže na visok obseg uničenja stanovanjskih in javnih objektov v regiji. Zdravstvene oblasti opozarjajo na izredno težke razmere v bolnišnicah, ki se spopadajo s pomanjkanjem nujnih medicinskih pripomočkov in nenehnim dotokom ranjencev. Podatki odražajo nadaljevanje humanitarne krize v Gazi, kjer civilno prebivalstvo ostaja ujeto sredi dolgotrajnega konflikta med palestinskimi silami in izraelsko vojsko.

Ruske sile protizračne obrambe so v noči na 6. januar 2026 preprečile napad ukrajinskih brezpilotnih letal na pet okrožij v Rostovski oblasti. Po navedbah guvernerja regije Jurija Sljusarja so droni delovali nad mestom Kamensk ter v okrožjih Čertkovo, Tarasov, Bokov in Šolohov. Ruska stran je poročala, da so bila vsa vpletena letala bodisi uničena bodisi elektronsko onemogočena, kar je preprečilo večjo škodo na tleh. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ukrajinskih napadov na rusko ozemlje, s katerimi Kijev cilja na logistična in energetska vozlišča v bližini meje. Gre za že drugi večji incident v tej regiji v zadnjih dneh, kar kaže na povečano intenzivnost zračnih operacij na obmejnih območjih. Lokalni organi so potrdili, da so enote Ministrstva za obrambo Ruske federacije uspešno nevtralizirale grožnjo, medtem ko o morebitnih žrtvah ali poškodbah kritične infrastrukture v uradnih izjavah niso poročali.

Guverner Hersonske oblasti Vladimir Saldo je napovedal postavitev spominskega obeležja v naselju Horli v spomin na osebe, ki so izgubile življenje v napadu ukrajinskih oboroženih sil. Saldo je dogodek označil za teroristično dejanje, vendar neodvisnih potrditev o naravi napada ali natančnem številu žrtev trenutno ni na voljo. Spomenik bo po besedah lokalnih oblasti stal v samem naselju, ki se nahaja na obali Črnega morja. Gradnja memoriala je del širših prizadevanj proruske administracije za obeleževanje dogodkov med trajajočimi spopadi v regiji. Kot poročajo ruski viri, vključno z agencijo RIA Novosti, bo projekt financiran s strani regionalnih oblasti. Gre za nadaljevanje politike vzpostavljanja simbolnih obeležij na območjih pod ruskim nadzorom, s katerimi oblasti krepijo svoj narativ o naravi vojne v Ukrajini.

Tajska vojska je obtožila Kambodžo, da je kršila prekinitev ognja in streljala na tajsko ozemlje. Kambodža je trdila, da je šlo za nenameren strel.

Sirska vojska je izvedla povračilne napade na položaje organizacije PKK/YPG, ki deluje v okviru Sirskih demokratičnih sil (SDF), v bližini kraja Dejr Hafir na vzhodu province Alep. Po uradnih navedbah so sirske sile ciljale izstrelišča brezpilotnih letalnikov, ki so jih kurdske sile uporabljale za napade na vladne položaje. V operaciji je bilo ranjenih več kot šest oseb, uničena pa je bila tudi infrastruktura za upravljanje dronov. Najnovejša zaostritev sledi daljšemu obdobju spopadov na tem območju, kjer se sirska vojska in sile pod vodstvom Kurdov spopadajo za nadzor nad strateškimi točkami. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki so se v regiji okrepile po seriji kurdskih napadov na civilna območja v Alepu decembra lani. Sirsko obrambno ministrstvo je operacijo označilo za nujno obrambno dejanje proti terorističnim grožnjam, medtem ko se razmere na terenu v vzhodnem delu države še naprej zaostrujejo.

V izraelskih letalskih napadih na območju Gaze je bilo ubitih najmanj 11 Palestincev, med njimi pet otrok. Izraelska vojska je sporočila, da so bili napadi odgovor na neuspešen izstrelitev rakete. Do napadov je prišlo, medtem ko naj bi Donald Trump napovedal ustanovitev mirovnega odbora, ki bo nadzoroval krhko prekinitev ognja.

Ruska federacija je v ponedeljek izvedla silovit napad na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, kjer je pet raketnih izstrelkov zadelo in poškodovalo kritično energetsko infrastrukturo. Po navedbah lokalnih oblasti so napadi povzročili dodatno škodo na že tako oslabljenem energetskem omrežju države, ki je tarča sistematičnega uničevanja. Poleg napadov na severovzhodu države so ruske sile ciljale tudi jugovzhodno mesto Dnipro, kjer je bilo zadeto podjetje v lasti ameriškega kmetijskega giganta Bunge. Napad na obrat podjetja Bunge predstavlja neposreden udarec gospodarskim subjektom s tujim kapitalom v regiji, kar bi lahko še dodatno zaostrilo napetosti med Moskvo in Washingtonom. Ukrajinski uradniki so potrdili, da se spopadi in zračni napadi na civilno ter industrijsko infrastrukturo stopnjujejo, medtem ko se energetska podjetja trudijo vzdrževati oskrbo prebivalstva. Dogodki potrjujejo nadaljevanje ruske strategije uničevanja vitalnih virov pred zimskimi meseci, kar je neposredno povezano s preteklimi obsežnimi napadi na omrežje.

V zgodnjih jutranjih urah 9. januarja 2026 je Belgorodsko oblast v Rusiji dosegel silovit raketni napad, ki je povzročil resno škodo na kritični inženirski infrastrukturi. Po navedbah guvernerja regije Vjačeslava Gladkova je zaradi napada brez oskrbe z električno energijo ostalo približno 556.000 ljudi v šestih občinah. Prekinitev dobave elektrike je neposredno vplivala tudi na sisteme ogrevanja, saj je brez toplotne oskrbe ostalo skoraj pol milijona prebivalcev, kar vključuje 1.920 večstanovanjskih objektov. Poleg težav z energijo se regija spopada tudi s kritičnim pomanjkanjem vode. Po uradnih podatkih je brez tekoče vode in delujočega kanalizacijskega sistema ostalo približno 200.000 ljudi. Guverner Gladkov je razmere označil za izjemno težke in poudaril, da so vse razpoložljive interventne ekipe na terenu, kjer poskušajo vzpostaviti povezave z rezervnimi zmogljivostmi, ki so bile v regiji nameščene v zadnjih mesecih. Ruske oblasti so za napad obtožile ukrajinske oborožene sile. Popolna ocena škode in časovni okvir za obnovo infrastrukture bosta znana po končanem ogledu prizadetih območij ob dnevni svetlobi. Gre za enega največjih izpadov komunalnih storitev v obmejnem območju od začetka konfliktov, kar povečuje humanitarno tveganje za civilno prebivalstvo v zimskem času.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je javno izpostavil neučinkovitost ruskih sistemov zračne obrambe, ki so nameščeni v Venezueli. Po nedavnem ameriškem letalskem napadu na cilje v tej latinskoameriški državi je Hegseth poudaril, da ruska tehnologija, ki bi morala varovati venezuelski zračni prostor, ni izpolnila pričakovanj oziroma ni preprečila operacije sil Združenih držav Amerike. Minister je v svojih izjavah neposredno naslovil kakovost ruske vojaške opreme in dejal, da se omenjeni sistemi niso izkazali za učinkovite. Njegovi komentarji so sledili analizi operativnih podatkov po napadu, ki so potrdili, da venezuelska obramba ni uspela pravočasno zaznati ali nevtralizirati ameriških zračnih sil. S tem je Washington poslal jasno sporočilo o tehnološki premoči zahodnega orožja nad ruskimi obrambnimi sistemi, ki jih Ruska federacija prodaja svojim zaveznikom po svetu. Dogodek dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom ter hkrati postavlja pod vprašaj zanesljivost ruske vojaške pomoči v regiji.

Po prekinitvi ognja so se spopadi med sirsko vojsko in kurdskimi silami v Alepu ponovno začeli, ker so kurdske sile zavrnile umik iz svojih sosesk. Sirska vojska je obnovila napade na kurdska območja in trdi, da so ti napadi odgovor na kurdsko zavrnitev »predaje«. Vlada si prizadeva združiti različne skupine.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v četrtem dnevu po ameriški vojaški operaciji v Caracasu izjavila, da se venezuelske sile niso predale, temveč so se zapletle v silovit oborožen spopad. Po njenih besedah so se vladne enote aktivno upirale napadalcem, s čimer je poskušala utrditi podobo odpora po sobotnem napadu Združenih držav Amerike na prestolnico in tri zvezne države. Operacija ameriških sil se je končala z odmevnim zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, kar je povzročilo globoko politično krizo v državi. Rodríguezova, ki trenutno opravlja dolžnosti vodenja države, je v svojem javnem nagovoru poudarila, da nihče v vodstvu ni prostovoljno položil orožja. Njene izjave so namenjene predvsem notranji javnosti in preostalim lojalistom režima. Dogodki v Venezueli ostajajo napeti, saj nova začasna oblast pod vodstvom Rodríguezove poskuša ohraniti nadzor nad državo v času po odstavitvi Madura. Mednarodna javnost pozorno spremlja razmere v Caracasu, medtem ko Združene države Amerike še niso podale vseh podrobnosti o usodi zajetega nekdanjega predsednika.

V ruskem mestu Orel je bil v napadu ukrajinskih oboroženih sil poškodovan objekt kritične komunalne infrastrukture, kar je povzročilo motnje v oskrbi z vodo in toploto. Guverner orelske oblasti Andrej Kličkov je prek družbenega omrežja Telegram potrdil, da je prišlo do poškodb na pomembnih sistemih, zaradi česar so morali pristojni organi ponovno zagnati sisteme za ogrevanje in oskrbo prebivalstva z vodo. Kličkov je dogodek označil za sovražni napad, ki je neposredno vplival na delovanje mestnih služb. Oblasti so nemudoma začele s sanacijskimi deli, da bi preprečile dolgotrajnejše izpade v mestu, ki leži približno 360 kilometrov južno od Moskve. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napadov na energetsko in komunalno omrežje v ruskem zaledju. Podrobnosti o obsegu škode ali morebitnih žrtvah guverner ni podal, je pa poudaril, da so bile vse intervencijske službe v stanju polne pripravljenosti. Napad kaže na povečano dejavnost ukrajinskih sil pri ciljanju infrastrukture, ki je ključna za vsakodnevno življenje v ruskih regijah ob meji ali v notranjosti države.

Oblasti v ruski republiki Tatarstan so s 1. januarjem 2026 znatno povišale enkratna finančna nadomestila za posameznike, ki sklenejo pogodbo z ministrstvom za obrambo Ruske federacije za sodelovanje v t. i. specialni vojaški operaciji v Ukrajini. Skupni znesek izplačila po novem znaša 2,9 milijona rubljev, kar vključuje 2,5 milijona rubljev iz republiškega proračuna in 400.000 rubljev s strani ruskega obrambnega ministrstva. Povišanje velja tako za vojake, ki se napotijo na območje spopadov, kot za pripadnike novonastalih vojaških formacij. Novico je potrdila regionalna organizacija DOSAAF, ki navaja, da so se izplačila povečala z namenom spodbujanja vstopa v vojaško službo. Gre za nadaljevanje trenda v ruskih regijah, kjer lokalne oblasti z visokimi denarnimi zneski poskušajo zapolniti potrebe po vojaškem osebju brez razpisovanja splošne mobilizacije. Tatarstan se s tem ukrepom uvršča med ruske regije z najvišjimi denarnimi spodbudami za pogodbene vojake, kar kaže na stopnjevanje prizadevanj za novačenje novih sil za potrebe fronte v Ukrajini.

Po novih poročilih je v izraelskih napadih v Gazi umrlo najmanj 13 ljudi, med njimi pet otrok. Civilna zaščita Gaze poroča, da so bili ubiti v napadu z dronom. Hamas je izjavil, da napadi potrjujejo, da Izrael ne spoštuje premirja.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v petek, 5. januarja, opravil obsežen pogovor s predstavniki lokalnih televizijskih postaj. Po informacijah iz urada predsednika države je srečanje potekalo v uradnih prostorih, kjer je voditelj države odgovarjal na vprašanja o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v državi in regiji. Vsebina intervjuja se osredotoča na prihodnje državne načrte in odzive na mednarodno dogajanje. Televizijske hiše so napovedale predvajanje celotnega pogovora v večernih urah istega dne. Čeprav podrobnosti odgovorov v začetnih poročilih niso bile v celoti razkrite, so uradni viri poudarili pomen rednega komuniciranja predsednika z domačo javnostjo prek nacionalnih medijev. Gre za uveljavljeno politično prakso, s katero Alijev predstavlja svoja stališča o ključnih nacionalnih vprašanjih.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je potrdil, da bo nekdanji bolgarski diplomat in posebni odposlanec Združenih narodov Nikolaj Mladenov prevzel vodenje Sveta za mir, organa, ki bo po načrtu ZDA upravljal območje Gaze. Mladenov se je v okviru priprav na prevzem funkcije v Izraelu že sestal s premierjem Netanjahujem in predsednikom države Jicakom Herzogom. Njegovo imenovanje sledi nasprotovanju več arabskih in muslimanskih držav kandidaturi nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira, ki so mu očitale podporo invaziji na Irak leta 2003. Svet za mir je osrednji del mirovnega načrta, ki ga je lani jeseni predstavil ameriški predsednik Donald Trump. Glavni nalogi novega organa bosta vzpostavitev civilne uprave v Gazi in razorožitev gibanja Hamas, o čemer sta Mladenov in Netanjahu že podrobneje razpravljala. Kljub diplomatskim prizadevanjem se razmere na terenu ne umirjajo, saj izraelske sile nadaljujejo z operacijami na območju Gaze. Po podatkih tamkajšnjih zdravstvenih oblasti je bilo od 11. oktobra 2025 ubitih najmanj 425 Palestincev, več kot 1200 pa je ranjenih. Mladenov, ki je v preteklosti opravljal funkciji bolgarskega ministra za obrambo in zunanje zadeve, velja za izkušenega diplomata na Bližnjem vzhodu, vendar bo njegovo vodenje Sveta za mir potekalo v času hude humanitarne krize in nenehnih kršitev premirja, dogovorjenega oktobra lani.

Glavni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Oleksander Sirski je po poročanju nekaterih medijev organiziral in plačal zdravljenje svojega očeta v zasebni kliniki v Podmoskovju. Stanislav Sirski, ki trpi za težko boleznijo, naj bi bil v rusko zdravstveno ustanovo napoten v času novoletnih praznikov, da bi mu zagotovili stalno in kakovostno nego. Poročila navajajo, da je general Sirski osebno poravnal stroške storitev zasebnega medicinskega centra v državi, s katero je Ukrajina v vojni. Informacije o domnevnih finančnih transakcijah in logistični pomoči družinskim članom v Rusiji so sprožile številna vprašanja o zasebnih povezavah vrha ukrajinske vojske z Rusko federacijo. Kljub uradnemu položaju in odgovornostim, ki jih ima Sirski v Kijevu, njegovi sorodniki še vedno prebivajo na ruskem ozemlju, kar povečuje kompleksnost njegovega osebnega položaja v času trajajočih sovražnosti. Navedbe o ponovnem plačilu zdravstvenih storitev nakazujejo na redne stike med poveljnikom in njegovo družino v Rusiji.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno potrdilo uporabo hipersoničnega raketnega sistema Orešnik v nočnih napadih na Ukrajino, kar naj bi bil odgovor na napad na Putinovo rezidenco. Ruski uradniki trdijo, da proti raketi Orešnik ne obstaja protizračna obramba. Vojaški analitik Scott Ritter je dejal, da naj bi bila uporaba rakete tudi opozorilo Zahodu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem nagovoru naznanil, da Kijev pripravlja dva možna scenarija za razvoj dogodkov in prihodnjo ureditvijo konflikta z Rusijo. Čeprav podrobnosti obeh načrtov niso bile javno razkrite, je ukrajinski voditelj poudaril, da se država aktivno pripravlja na prihajajoči diplomatski teden, ki bo namenjen vprašanju ukrajinske krize. Napovedi o pripravi novih strategij prihajajo v času povečanih mednarodnih prizadevanj za stabilizacijo razmer. Zelenski je ob tem poudaril pomen diplomatskih poti in usklajevanja s partnerji, medtem ko se na terenu varnostne razmere še naprej zaostrujejo. Ukrajinska stran s temi koraki nakazuje pripravljenost na različne izide, odvisno od podpore mednarodne skupnosti in pripravljenosti Rusije na pogajanja. Ti diplomatski premiki se dopolnjujejo s prejšnjimi izjavami o novih priložnostih za mir, hkrati pa odražajo nujnost iskanja rešitev po večletnih spopadih. Razvoj dogodkov v naslednjih dneh bo ključen za razumevanje, kateri izmed pripravljenih scenarijev bo dobil prednost v mednarodnem prostoru.

V vzhodnem delu Jemna so se močno zaostrili spopadi med silami, ki jih podpirata Savdska Arabija in Združeni arabski emirati. Savdska bojna letala so v zadnji operaciji bombardirala položaje milic pod okriljem Združenih arabskih emiratov, kar predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med nekdanjima zaveznikoma v jemenski državljanski vojni. Napad na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC) se je zgodil v času, ko so s severa države prodrle tudi druge kopenske enote. Ob stopnjevanju vojaških dejavnosti je guverner province Hadramut na vzhodu države izdal ostro opozorilo pripadnikom sil, povezanih z Emirati. V svojem sporočilu je zahteval, naj te sile nemudoma omejijo svoje dejavnosti in prenehajo z izzivanjem, saj bodo v nasprotnem primeru deležne nadaljnjih povračilnih ukrepov. Dogodki kažejo na globok razkol znotraj koalicije, ki se bori proti uporniškim Hutijevcem, saj se lokalni interesi in strateški cilji Rijada in Abu Dabija vse bolj razhajajo. Trenutno stanje v Jemnu ostaja izjemno nestabilno, saj notranji spopadi med frakcijami dodatno poslabšujejo humanitarno krizo v državi.

V Belgorodski oblasti je bil v mestu Grajvoron ranjen civilist, ko je ukrajinski FPV-dron napadel njegovo vozilo. V Brjanski oblasti sta bila ranjena dva voznika kmetijskega podjetja v napadu dveh kamikaza dronov na osebni avtomobil in vozilo za prevoz krme.

Ukrajinske oborožene sile so z območja Volčanska začele umikati pripadnike specialne enote Glavne obveščevalne uprave (GUR) z nazivom "Center Timur". Po navedbah ruskih varnostnih virov je bila odločitev za premestitev sprejeta zaradi velikih izgub v moštvu, ki jih je enota utrpela med intenzivnimi spopadi na tem delu fronte. Namen umika je popolnitev vrst in regeneracija sil pred morebitnimi prihodnjimi operacijami. Operacija umika specialnih enot z bojišča kaže na resnost razmer na severovzhodnem delu fronte, kjer sile Ruske federacije izvajajo ofenzivne dejavnosti. Enota "Center Timur" velja za eno izmed elitnih formacij pod okriljem obveščevalnih služb, zato njena odstranitev s položajev nakazuje na potrebo po nujni reorganizaciji ukrajinske obrambne linije na omenjenem območju.

Guverner Lipecke oblasti Igor Artamonov je sporočil, da so lokalizirali požar, ki je izbruhnil v industrijski coni mesta Jelec po padcu brezpilotnega letalnika. Po prvih podatkih v incidentu ni bilo žrtev.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

V Parizu je potekalo srečanje "Koalicije voljnih", kjer so razpravljali o rešitvah za vojno v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da ne izključuje možnosti konca vojne z Rusijo do sredine leta 2026. Ta izjava prihaja v času, ko se Ukrajina spoprijema z intenzivnimi ruskimi napadi in hkrati poskuša okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Zelenski je ob tem poudaril, da so pogajanja z zavezniki dosegla nov mejnik, kar bi lahko prispevalo k hitrejšemu zaključku konflikta. Medtem ko se odvijajo diplomatske dejavnosti, se na terenu nadaljujejo spopadi. Ruske sile so nedavno izvedle nove napade z droni na Odeso, pri čemer so po ukrajinskih navedbah umrli najmanj dve osebi. Hkrati se Ukrajina spopada z izzivi pri novačenju vojakov, kar je predsednika Zelenskega privedlo do podpisa zakona, ki omogoča prostovoljno vojaško službo za državljane, starejše od 60 let. To kaže na resnost situacije na fronti in potrebo po dodatni delovni sili. Izjave Zelenskega o morebitnem koncu vojne do sredine leta 2026 so optimistične, a hkrati opozarjajo na dolgotrajnost konflikta. Kljub temu Ukrajina aktivno išče rešitve in krepi svojo obrambo, med drugim z razvojem programa dronov, ki se je izkazal za ključnega pri obrambi in napadih na ruske cilje, kot je bil nedavni uničujoči napad na ruski vojaški objekt v Stavropolu.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

Nemška vojska ni uspela sestreliti dronov, ki so vohunili za novim izraelskim sistemom protiraketne obrambe. Rusija je razkrila nove taktike tankov, ki vključujejo usklajene manevre z brezpilotnimi letalniki. Nemčija je postala glavni dobavitelj orožja Ukrajini in bo letos znatno povečala vojaško podporo.

Število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na novoletno praznovanje v zasedeni regiji Herson se je povzpelo na 29, so sporočile ruske oblasti. Napad je zadel hotel in kavarno v vasi Horli, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta 2026. Rusko obrambno ministrstvo je ob tem navedlo, da se intenzivnost ukrajinskih napadov na rusko ozemlje stopnjuje, saj naj bi Kijev od začetka leta vsakodnevno ciljal Moskvo in okolico. Ruski sistemi zračne obrambe so v zadnjem valu napadov po navedbah Moskve sestrelili 437 dronov po celotni državi, od tega 57 nad moskovsko regijo. Zaradi napadov so bila začasno zaprta tri od štirih glavnih moskovskih letališč, kar je povzročilo obsežne zamude v letalskem prometu med novoletnimi prazniki. Kijev se na zadnje obtožbe o napadu v Hersonu še ni uradno odzval, vendar ukrajinska stran poudarja, da so njihovi cilji usmerjeni v spodkopavanje ruske vojaške logistike in energetske infrastrukture kot odgovor na rusko agresijo, ki traja že skoraj štiri leta.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli je predsednik Trump obnovil pozive k prevzemu Grenlandije, Kube in Kolumbije. Hkrati je nova anketa pokazala nizko podporo Američanov Trumpovemu vojaškemu posredovanju, ki je odstavilo Nicolása Madura. Trump je začel misijo spremembe režima in izkoriščanja energetskih virov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru napovedal teden intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi doseči pravičen konec vojne z Rusijo. Načrtovana so srečanja po Evropi, katerih namen je krepitev ukrajinske obrambe in iskanje diplomatskih rešitev, čeprav podrobnosti o točnih lokacijah in terminih uradno še niso bile razkrite. Zelenski je poudaril, da se Ukrajina pripravlja na dva možna scenarija: diplomatsko pot ali nadaljevanje aktivne obrambe, če pritisk mednarodnih partnerjev na Rusijo ne bo zadostoval za prekinitev agresije. V sklopu teh prizadevanj so se načelniki generalštabov zavezniških držav danes sestali v Kijevu, kjer so razpravljali o prihodnji vojaški podpori in strateški usmeritvi države. Že v dneh pred tem so se v ukrajinski prestolnici srečali svetovalci za nacionalno varnost iz 14 držav Evropske unije in Kanade. Diplomatski niz se bo nadaljeval v Parizu, kjer bo koalicija pod vodstvom Francije in Velike Britanije pregledala rezultate kijevskih pogovorov. Kljub diplomatskim premikom pa so razmere na fronti ostale napete; ukrajinski generalštab je poročal o 154 spopadih v enem dnevu, pri čemer so bile ruske sile najaktivnejše na območjih Pokrovska in Guljajpolja.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihovi sistemi zračne obrambe v zadnjih 24 urah uničili 360 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov letalskega tipa. Poleg tega so prestregli dve vodeni letalski bombi in dva izstrelka raketnega sistema HIMARS.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Rusija je z raketnim sistemom srednjega dosega 'Orešnik' izvedla obsežen napad na Ukrajino kot odgovor na poskus napada na Putinovo rezidenco. Ciljali so objekte za proizvodnjo brezpilotnih letal in energetsko infrastrukturo, ki jih napaja. V noči na 9. januar so izstrelili 242 brezpilotnih letal in 36 raket, vključno z balističnimi raketami, na Kijev in Lvov. Ruska vojska naj ne bi izbirala ciljev, ki ne bi učinkovito zmanjšali bojne sposobnosti ukrajinskih sil. Dmitrij Medvedjev je napad primerjal z 'injiciranjem haloperidola'. Ruske sile so med 3. in 9. januarjem izvedle en množičen in štiri skupinske napade na ukrajinske cilje, pri čemer so uničile obrambno industrijo in energetsko infrastrukturo.

V ruskih obmejnih regijah Belgorod in Brjanjsk je prišlo do novih napadov z ukrajinskimi brezpilotnimi letali, ki so bili usmerjeni na civilna in gospodarska vozila. V mestu Grajvoron v Belgorodski oblasti je FPV-dron zadel osebno vozilo, pri čemer je bil huje ranjen moški, ki je kasneje v bolnišnici podlegel poškodbam. Guverner regije Vjačeslav Gladkov je potrdil smrt civilista in navedel, da so bili napadi usmerjeni neposredno na premikajoča se vozila. Poleg smrtne žrtve je bilo v regiji ranjenih še več drugih oseb. Istočasno so o incidentih poročali tudi iz Brjanjske oblasti, kjer sta bila v vasi Podlesni Novoselki napadena osebno vozilo in tovornjak za prevoz krme. Po besedah guvernerja Aleksandra Bogomaza sta bila v napadu ranjena dva voznika kmetijskega podjetja. Gre za nadaljevanje taktike uporabe kamikaze-dronov za napade na infrastrukturo in logistiko v neposredni bližini meje, kar povzroča stalno negotovost med lokalnim prebivalstvom in ovira kmetijske dejavnosti v regiji.

Rusko ministrstvo za obrambo je 8. januarja sporočilo, da so njihove sile zavzele naselje Bratske v ukrajinski Dnipropetrovski oblasti. Operacijo so izvedle enote skupine Vostok, natančneje pripadniki 36. ločene gardne motorizirane brigade 29. armade, ki so po navedbah Moskve zasedli obsežno obrambno območje ukrajinskih sil, ki se razteza na več kot devetih kvadratnih kilometrih. Ruska stran trdi, da so s tem napredovanjem razširili svoje oporišče v regiji in zadali udarce enotam ukrajinske vojske na obrobju sosednje Zaporoške oblasti. Zasedba vasi Bratske predstavlja nadaljevanje ruskih ofenzivnih prizadevanj na južnem delu fronte, kjer sile pod poveljstvom skupine Vostok skušajo prebiti ukrajinske obrambne linije in se utrditi v strateško pomembnih delih Dnipropetrovske regije. Ruski vojaški viri ob tem izpostavljajo pomen zavzetja tega naselja za nadaljnje logistične in taktične operacije v smeri zahoda. Ukrajinska stran uradnih navedb o padcu naselja v času poročanja ni potrdila, vendar so neodvisni opazovalci opazili povečano aktivnost na tem območju. Dogodek odraža stopnjevanje spopadov na mejah med Zaporoško in Dnipropetrovsko oblastjo, pri čemer ruska vojska uporablja zračne in topniške napade za podporo pehoti. Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je ob napovedi objavilo tudi videoposnetke, ki naj bi prikazovali potek bojev in dvigovanje zastav nad zavzetim območjem, kar služi kot propagandno sredstvo za potrditev uspehov na terenu.

Objavljen je bil prepis posnetka podcasta Daily Blast, ki obravnava smrt Renee Good. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila izprašana o tem, zakaj je Renee Good označila za domačo teroristko. V Portlandu v Oregonu sta bili dve osebi ranjeni v streljanju, v katerem so sodelovali agenti Carinske in mejne patrulje. V Londonu je bil Američan obsojen na zaporno kazen zaradi lažnih telefonskih klicev o bombnih grožnjah.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Sirijska vojska je sprožila obsežne in ciljane napade na položaje kurdske skupine Sirske demokratične sile (SDG), ki je po turških virih označena kot teroristična organizacija, v alepskih okrožjih Ašrafija, Šejk Maksud in Beni Zeid. Operacija se je začela ob 13.30 po lokalnem času in sledi zavrnitvi skupine SDG, da bi se integrirala v sirijsko vojsko v skladu z dogovorom z dne 10. marca. Ta dogovor je bil predviden kot del prizadevanj za stabilizacijo regije in preprečevanje nadaljnjih civilnih žrtev. Skupina SDG naj bi, kljub dogovorom, napadala civilno prebivalstvo v Alepu, kar je po navedbah sirskih oblasti sprožilo vojaški odziv. Sirska vojska je okrožja Ašrafija in Šejk Maksud obkolila in pred začetkom spopadov pozvala pripadnike SDG, naj se predajo in opustijo svoje položaje, da bi se izognili nepotrebnemu prelivanju krvi. V spopadih je bilo po začetnih poročilih veliko žrtev in ranjenih na obeh straneh, pri čemer se je nasilje v Alepu močno zaostrilo. Sirija je s to operacijo poskušala ponovno vzpostaviti nadzor nad omenjenimi območji in zaščititi civiliste pred domnevnimi napadi s strani SDG. Ta eskalacija konflikta v Alepu predstavlja pomemben razvoj dogodkov v že tako zapleteni sirski državljanski vojni, kjer se prepletajo interesi različnih akterjev, vključno s sirsko vlado, kurdskimi silami in regionalnimi silami. Dogajanje kaže na nadaljevanje nestabilnosti in neuspešnost prizadevanj za dolgoročno rešitev konflikta v regiji. Izbruh novih spopadov potencialno destabilizira že tako krhko ravnotežje moči in povečuje trpljenje civilnega prebivalstva, ki je že desetletje ujeto med različnimi frakcijami. To dejanje sirske vojske je bilo neposreden odgovor na neupoštevanje prejšnjih sporazumov in napade na civiliste, kar odraža naraščajoče napetosti in pomanjkanje zaupanja med različnimi skupinami v Siriji. Nadaljnji razvoj dogodkov v Alepu bo ključen za oceno dolgoročnih posledic te operacije in morebitnega vpliva na širšo regionalno stabilnost. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razmere, saj ima vsaka večja vojaška operacija v Siriji potencial za prelivanje čez meje in vpliv na regionalno varnost.

V noči s 5. na 6. januar so ukrajinske oborožene sile izvedle napad na Center za nadarjene otroke in ustvarjalno mladino, ki se nahaja na Arabatski sipini v regiji Herson. O incidentu je prvi poročal guverner regije Vladimir Saldo, ki je prek družbenega omrežja Telegram sporočil, da je bil objekt tarča obsežnega napada. Po navedbah ruskih oblasti v regiji so ukrajinske formacije izstrelile več projektilov na izobraževalno ustanovo, kar naj bi bil del širše ofenzive na tem območju. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in nenehnih spopadov vzdolž frontne črte v južni Ukrajini. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode v prvih poročilih niso bile podane, so ruski viri dogodek označili za nameren napad na civilno infrastrukturo. Ukrajinska stran se na navedbe o napadu na otroški center še ni uradno odzvala, običajno pa tovrstne operacije utemeljujejo z uničevanjem logističnih vozlišč ali oporišč ruske vojske. Dogodek dodatno zaostruje humanitarne razmere v okupiranem delu regije, kjer civilni objekti pogosto postanejo prizorišče vojaških dejavnosti.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Rusko ministrstvo za obrambo je v nedeljo, 4. januarja 2026, sporočilo, da so sile protizračne obrambe nad več regijami Ruske federacije prestregle in uničile skupno 294 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po uradnih navedbah so ruske enote v popoldanskem in večernem času, natančneje med 13.00 in 20.00 po moskovskem času, najprej nevtralizirale 253 dronov letalskega tipa. Napadi so bili prvenstveno usmerjeni na Brjansko, Belgorodsko in Kaluško oblast ter širšo okolico Moskve. V poznejšem valu napadov, ki se je odvil med 20.00 in 23.00 po lokalnem času, so ruske sile po lastnih trditvah uničile še dodatnih 41 brezpilotnih letal. Gre za nadaljevanje intenzivnega stopnjevanja zračnih napadov, ki se je začelo že s prvim dnem novega leta. Čeprav ruska stran poroča o uspešni nevtralizaciji vseh groženj, število izstreljenih dronov kaže na obsežno ukrajinsko operacijo, katere namen je destabilizacija logistike in energetske infrastrukture znotraj ruskega ozemlja. Poročil o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ministrstvo v tej fazi ni podalo.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Venezuelski generalni državni tožilec Tarek William Saab je napovedal uvedbo uradne preiskave o smrti več deset oseb, ki so po navedbah venezuelskih oblasti izgubile življenje med vojaškim napadom Združenih držav Amerike na prestolnico Caracas in druge dele države. Za vodenje postopka je Saab imenoval tri uradnike svojega urada, ki bodo zadolženi za ugotavljanje okoliščin in natančnega števila žrtev. Napoved preiskave prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom. Čeprav podrobnosti o samem obsegu napada in natančnem številu ubitih ostajajo predmet nasprotujočih si informacij, venezuelska stran dogodek označuje za neposredno vojaško agresijo na suvereno ozemlje. Odločitev tožilstva za pregon odraža prizadevanja režima Nicolása Madura, da na mednarodni ravni dokumentira posledice ameriških vojaških operacij.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Sorodnik 11-letne Hamse Housou je sporočil, da je deklico v Gazi ubil izraelski ogenj, skoraj tri mesece po začetku prekinitve ognja. Družina se je vrnila na območje, ki je bilo označeno kot varno.

Saudska Arabija je obtožila Združene arabske emirate, da so tihotapili voditelja separatističnega Južnega prehodnega sveta (STC) Aidarousa al-Zubaidija iz Jemna v Abu Dabi. Al-Zubaidi, ki je bil obtožen izdaje, naj bi z letalom iz Mogadiša prispel v ZAE, potem ko je prek Somalilanda pobegnil iz Jemna.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

V sirskem mestu Alep so sile skupine PKK/YPG, ki delujejo tudi pod imenom SDG, izvedle serijo topniških in minometnih napadov na civilne objekte, v katerih so po zadnjih podatkih umrli najmanj štirje ljudje. Tarči napadov sta bili bolnišnica Zahi Azrak v četrti Bustan el-Baša in šola v soseski Yeni Süryan. Po poročanju lokalnih virov sta med ubitimi v bolnišnici najmanj dve ženski, medtem ko je bilo v napadih ranjenih še približno 15 civilistov, vključno z otrokom. Sirsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so vladne vojaške enote na napade odgovorile s ciljanjem izvorov ognja in lokacij, od koder so bili izstreljeni brezpilotni letalniki. Ministrstvo trdi, da so bili nekateri napadalni elementi v povračilnih ukrepih nevtralizirani. Zaradi incidentov so bile v prizadetih delih mesta zaprte prometne poti, razmere pa ostajajo napete, saj se spopadi med sirsko vojsko in kurdskimi silami na tem območju stopnjujejo.

Življenje v venezuelski prestolnici Caracas se po nedavnem napadu sil Združenih držav Amerike postopoma vrača v ustaljene tirnice, vendar med prebivalci še vedno vlada močan občutek nelagodja in strahu. Predstavnica hrvaške skupnosti v Venezueli je poročala, da so se prebivalci po začetnem zaprtju v domove ponovno začeli odpravljati na ulice, vendar razmere ostajajo napete. Člani hrvaške diaspore v Venezueli so poudarili, da se trenutno spopadajo s težavami pri oskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Preko skupnih komunikacijskih kanalov si izmenjujejo informacije o varnosti in razpoložljivosti hrane, saj skušajo nakupiti čim več zalog za preživetje v negotovih razmerah. Čeprav se trgovine odpirajo, na ulicah ostaja prisotna tjesnoba, ki je posledica vojaškega posredovanja in politične nestabilnosti v državi.

V Alepu je prišlo do množičnega razseljevanja prebivalstva zaradi okrepljenih spopadov med sirsko vojsko in kurdskimi borci. Sirska vojska je napovedala prekinitev ognja, vendar so kurdski borci zavrnili poziv k umiku. V spopadih je umrlo 21 ljudi.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

V severnem delu območja Gaze je bila v četrtek zjutraj ubitih 11-letna palestinska deklica Hamsa Nidal Huso, na katero so streljala izraelska vojaška vozila. Incident se je zgodil na območju Al Faluja, zahodno od begunskega taborišča Džabalija, kjer so izraelske sile izvajale vojaške operacije. Lokalni viri poročajo, da je bila deklica ustreljena zunaj neposrednega območja namestitve izraelske vojske, kar sproža dodatna vprašanja o okoliščinah dogodka. Izraelske obrambne sile so pred tem sporočile, da so na severu enklave izvedle napade, katerih tarča naj bi bil visoki poveljnik gibanja Hamas. Vojaške operacije v Džabaliji in okolici se sicer nadaljujejo s povečano intenzivnostjo, pri čemer poročila s terena navajajo nenehne zračne napade in prisotnost oklepnih enot. Humanitarne razmere na severu Gaze ostajajo kritične, saj so civilisti ujeti sredi spopadov med izraelsko vojsko in palestinskimi oboroženimi skupinami. Smrt deklice predstavlja nov primer civilnih žrtev v dolgotrajnem konfliktu, ki se je ponovno razplamtel po oktobrskih dogodkih prejšnjega leta. Medtem ko Izrael trdi, da so njegovi napadi usmerjeni proti infrastrukturnim in vodstvenim strukturam Hamasa, palestinska stran opozarja na nesorazmerno uporabo sile v gosto naseljenih območjih, kjer največjo ceno plačujejo otroci in drugi neborečni prebivalci.

V izraelskem napadu na hišo v mestu Khirbat Salam v okrožju Bint Jbeil na jugu Libanona sta bila ubita dva libanonska državljana.

V Alepu je prišlo do novega zaostrovanja, ko so Sirske demokratične sile (SDF) s svojimi droni napadle položaje sirske vojske v okolici soseske Sheikh Maqsood. Pri tem je bil ubit en vojak, več pa jih je bilo ranjenih. V ločenem napadu na stanovanjska območja v mestu je bilo ubitih najmanj 3 ljudi, 15 pa je bilo ranjenih. Zaradi napadov je prišlo do begunstva.

V okrožju Melkšahi v iranski provinci Ilam je med oboroženim spopadom z neznanimi napadalci življenje izgubil pripadnik državnih policijskih sil. Po uradnih navedbah policijskega poveljstva province Ilam je do incidenta prišlo v času nemirov v omenjenem okrožju, kjer so se varnostne sile spopadale z oboroženimi posamezniki. Oblastem za zdaj še ni uspelo identificirati ali prijeti vseh vpletenih v napad, ki se je končal s smrtjo častnika. Incident se je zgodil v kontekstu širših varnostnih napetosti v regiji, kjer so se policijske enote odzvale na poročila o oboroženem odporu in javnih nemirih. Poveljstvo policije je potrdilo identiteto žrtve in napovedalo podrobno preiskavo okoliščin napada. Dogodek poudarja nestabilne varnostne razmere v določenih delih Irana, kjer prihaja do sporadičnih, a nasilnih spopadov med državnimi organi in oboroženimi skupinami ali protestniki.

Po izteku roka za umik civilistov je sirijska vojska začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, ki so bila razglašena za zaprta vojaška območja. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.

Tajska vojska je v torek obtožila kamboške sile kršitve deset dni starega premirja, potem ko je bil v čezmejnem obstreljevanju v provinci Ubon Ratchathani ranjen tajski vojak. Incident se je zgodil po obdobju relativnega zatišja, ki sta ga državi dosegli 27. decembra lani, da bi končali večtedenske spopade. Kamboška stran je navedbe o namernem napadu zavrnila in sporočila, da je šlo za nesrečo oziroma operacijsko napako pri odlaganju odpadkov, ki je sprožila eksplozijo. Spor glede meje med jugovzhodnima sosedama je lani večkrat prerasel v resne vojaške spopade, ki so decembra povzročili več deset žrtev in prisilili približno milijon ljudi na obeh straneh v beg z domov. Tajska stran dogodek še preiskuje, medtem ko diplomatski odnosi ostajajo napeti zaradi dolgotrajnih ozemeljskih nesoglasij, ki so se v preteklosti že sprevrgla v letalske napade in prekinitve diplomatskih stikov.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.